Visoke grede – še en izum Kitajcev
08.10.2014

Ne samo papir, smodnik in po najnovejših dognanjih tudi igro golf, tudi danes zelo priljubljene visoke oziroma dvignjene grede, so izumili Kitajci. In to že pred tisočletji, kot navajajo pisni viri.


Kljub razsežnostim prostora, ki ga obsega Kitajska, so tamkajšnji ljudje razvili način gojenja zelenjave in ostalih kultur, ki je primeren tako za ogromna terasirana polja, kot za najmanjše vrtove, ki ne obsegajo več, kot je velikost ute za shranjevanje orodja v evropskem vrtu.

Kitajci so zaradi svoje številčnosti primorani izrabiti vsak košček rodovitne zemlje in ga hkrati ohraniti rodovitnega. Poleg tega so Kitajci v svoji biti skromni ljudje in poskušajo na čim manjšem prostoru z malo dela pridelati karseda največ. In vse to so jim že tisočletja dobro uspeva tudi s pomočjo visokih gred.

V vaseh province Chongqing na Kitajskem so prebivalci še vedno zelo povezani z naravo. Zemljo obdelujejo v sožitju z naravo in vsak košček obdelovalne zemlje je za njih dragocen. Najsi so to polja tik ob gradbišču, ozek pas ob prometnici ali zemljišče za novo tovarno. Žal so takšne obdelovalne površine čedalje bolj v napoto pritiskom kapitala. Prebivalci so velikokrat brez kakršnihkoli pravic preseljeni v brezosebne stolpnice, njihove grede pa izginejo v gradbenih jamah.

Tudi na Kitajskem je pridelava zelenjave na tradicionalni način pomembna zaradi samooskrbe in prodaje za širši trg. Poleg tega se z načinom gojenja v visokih gredah in terasah oblikuje kulturna krajina. Značilni vzorci dajejo prostoru prepoznavnost in identiteto, ki jo je vredno ohranjati.

V Evropi se z dvignjenimi gredami povečuje zanimanje mladih za pridelovanje zelenjave. Delo na vrtu postane udobnejše, tudi za starejše. Lahko se poigramo pri izbiri materialov, iz katerih oblikujemo in zamejimo grede. Z razporeditvijo gred ustvarimo najrazličnejše vzorce. In naenkrat postane gojenje zelenjave tudi oblikovalsko doživetje.

Kako narediti visoko gredo?

Če upoštevamo spoznanja Kitajcev ali kot svetuje Peter Chen v svoji knjigi Better Vegetable Gardens the Chinese Way, oblikujemo gredo v obliki gomile. To je v bistvu visoka greda, le da nima okvirja. Če delamo gomilo v obliki pravokotnika, je priporočeno, da naj meri spodnja stranica okoli 120 cm, zgornja pa 90 cm. S tem pridemo do primernega naklona grede in hkrati dosežemo z roko do sredine grede. Daljša stranica je poljubno dolga, je pa dobro, da je obrnjena v smeri sever-jug. Končna višina grede naj bo okoli enega metra.

Pričnemo z odstranjevanjem travne ruše, ki jo prihranimo. Izkopljemo do 50 cm zemlje, še posebej, če je greda v brežini. Tudi zemljo prihranimo. V izkop nasujemo organski material kot je listje, stebla sončnic, veje oziroma kar imate pri roki. Vse skupaj dobro potlačimo. Sloj naj bo kar debel, okoli 50 cm, če bo greda visoka 1 m. Ta sloj je nujen, saj bo služil za drenažo. Nadaljujemo z dodajanjem travne ruše, ki jo obrnemo s koreninami navzgor, vlažnim listjem, pokošeno svežo travo ali nerazpadlimi organskimi odpadki in nato pokrijemo s slojem prej izkopane zemlje. Sledi 5 cm debela plast grobega komposta in zaključimo z vrtno zemljo pomešano z zrelim kompostom v debelini 15 cm. Med nalaganjem plasti oblikujemo gomilo in ob robovih ustvarimo jarka, ki služita prestrezanju odvečne vode.

Na isti način naredimo visoko gredo, le da najprej pripravimo okvir iz poljubnega materiala, ki bo gredo zamejeval. Nato ponovimo vrstni red dodajanja materialov, katerih količine in vrsto priredimo glede na razpoložljivost in lastne izkušnje.

Primeren čas za oblikovanje novih visokih gred je v jeseni. Spomladi posejemo rastline v tako imenovanih mešanih posevkih. Po želji gredo pokrijemo z zastirko.

Vzdrževanje takšne grede je lahko in sicer vsako leto zamenjamo zgolj vrhnjo rodovitno plast. Po petih letih gredo razstavimo.

Prednosti visokih gred Ne glede na velikost in obliko zemljišča, ki ga obsegajo visoke grede, je njihova prednost v lažjem obdelovanju na večjih površinah, večjem zadrževanju vode in zmanjšani eroziji tal. Zemlja v dvignjeni gredi ni nikoli preveč namočene za vodo, hitreje se segreje in je bolj zračna. Poleti je izsuševanje manjše, pozimi pa zamrzne zgolj vrhnji sloj zemlje. Po dvignjenih gredah ne hodimo in tako ne zbijemo tal ali poškodujemo korenin. Po pobiranju pridelka lahko ne isto mesto takoj posadimo novo rastlino, ne da bi s tem motili sosednje rastline. Hkrati porabimo manj vode, saj zalivamo zgolj grede in ne celega vrta.

|Nazaj na Blog|